V sredo, dne 25. oktobra 2023, je bil Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90, vabljen na 25. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide z edino točko dnevnega reda, in sicer »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih».
V nadaljevanju objavljamo njegov govor:
»Spoštovane članice in člani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, spoštovani kolegi in kolegice,
sem Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90 in član predsedstva KS 90, ki je reprezentativna sindikalna organizacija na državni ravni in zastopa zaposlene tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju.
Danes je poseben dan, pa ne samo zaradi današnje nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, pa ne samo zaradi opozorilnega shoda kolegov in kolegic, ki jim ob tej priložnosti izrekam podporo, ampak tudi zaradi državnega praznika s katerim obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, ko je zadnji vojak JLA zapustil slovensko ozemlje in ga imenujemo »dan suverenosti«.
Pa ima delavstvo v Sloveniji vzroke za praznovanje?
Mnenja sem da NE, saj Slovenija že več kot tri desetletja po osamosvojitvi ni dežela zadovoljnega delavstva, ampak je država, ki se ubada z močnimi interesnimi skupinami, ki izvirajo iz gospodarstva in delavstvu s tihim soglasjem vedno vladajoče garniture izbrancev ljudstva, minimizirajo dostojanstvo tako skozi nedostojno plačilo za opravljeno delo, vedno večje obremenitve na delovnem mestu in vedno bolj neskončne dosegljivosti za klic na delo v imenu »pripadnosti delodajalcu«. Pričakovanja delavstva glede prehoda v tržno gospodarstvo so bila velika in to se danes kaže skozi izrazito njihovo nemoč, brezup in razočaranje.
To je še toliko bolj zaskrbljujoče, saj živimo v času, ko se soočamo z rekordno nizko brezposelnostjo in z rekordno visokim številom zaposlenih in po »zdravi kmečki pameti« bi morala biti cena dela višja in delo bolj cenjeno, a predstavniki delavstva se soočamo ne le z rekordno stopnjo inflacije, ki je samo v zadnjih dveh letih kupno moč delavstva znižala skoraj za petino, ampak tudi s povečanim številom ugotovljenih kršitev delovnopravne zakonodaje in tudi z vedno bolj inovativnimi in žal tudi uspešnimi pritiski na naše predstavnike.
Tukaj bi v KS 90 še posebej poudarili, da na terenu opažamo prijeme delodajalcev, ki ima skupni imenovalec v večji obremenitvi delavstva. Že kar nekaj časa namreč opažamo, da delodajalci prenizko število zaposlenih v delovnem procesu poskušajo ohraniti v aktivni fazi s raznolikimi stimulacijami tako imenovane »nične bolniške odsotnosti v določenem časovnem obdobju« v zadnjem obdobju pa opažamo močne pritiske na efektivni delovni čas delavstva, kar na široko odpira vrata dolgotrajnim bolniškim odsotnostim, ki je bližnjica za socialno izključenost in revščino.
Prav tako je izjemno mamljiv za delodajalce prenos odgovornosti za zaposlene iz naslova delovnopravne zakonodaje na Agencije za zagotavljanje dela delavcev uporabnikom, ki rastejo v Republiki Sloveniji kot gobe po dežju.
Slovenija pa je postala prava davčna oaza za lastnike kapitala in tista država, kjer si upam zatrditi, da so delodajalci izjemno iznajdljivi pri izigravanju delovnopravne zakonodaje po principu »ujemi me, če me upaš«.
Rezultat vsega navedenega je, da so slovenska podjetja s pridnimi delavskimi rokami samo v letu dni (2020/2021) skoraj podvojili dobičke, oziroma so slovenska podjetja v letu 2022 še dodatno povečala dobičke za sedem odstotkov, oziroma je 100 najbogatejših Slovencev samo v zadnjem letu povečalo svoje premoženje za 15 odstotkov, oziroma še za dodatno milijardo EUR.
Po drugi strani pa imamo delavstvo, ki bi moralo biti pred kapitalom, ki si s svojim delom ne more omogočiti dostojnega življenja v svojem prostem času. Dve tretjini zaposlenih namreč ne doseže niti povprečne plače v RS in več kot 300 tisoč zaposlenih ne prejema niti 1.000 EUR neto plače.
Zato kot predstavnik KS 90 na tem mestu odločno povem, da Zakona o delovnih razmerjih, oziroma »delavske ustave« delavstvo ne bi potrebovalo, če bi delodajalci spoštovali delavstvo in jih dostojno plačali za opravljeno delo in je kot taka le posledica, njihovega nikoli potešenega pohlepa. Imamo namreč porazno stanje zaposlenih tako v zasebnem varovanju, trgovini, gostinstvu in turizmu, zdravstveni negi in oskrbi, javnem cestnem potniškem prometu in še bi lahko naštevali in »delavstva ustava« mora bolj jasno in natančno določati spodnjo mejo tako za dostojnega plačila za opravljeno delo, kot tudi določiti »človeške gabarite« za delovni čas, ki bo delavstvu omogočal kvalitetno preživljanje njihovega prostega časa in ne tega prepuščati kolektivnim pogodbam dejavnosti, kot je to praksa do sedaj, saj je tam močnejša stranka v delovnem razmerju preveč v prednosti v smislu, da se prepogosto načrtno zadržuje delavstvo v objemu strahu in negotovosti, ki služi le zastavljenemu cilju, da se stroški dela minimizirajo in dobički podjetij maksimizirajo, oziroma da se izgube kapitala lažje socializirajo ter dobički privatizirajo.
Zato rešitev za delavstvo nikakor ne sme biti v varčevanju na račun nedostojnih plač in zmanjševanju že pridobljenih delavskih pravic kot so mokre sanje delodajalskih organizacij v RS, ampak samo v zagotavljanju dostojnega plačila delavstvu za opravljeno delo v zdravem in varnem delovnem okolju, ki mu bo omogočalo dostojno življenje tako v aktivni fazi, kot tudi v tretjem življenjskem obdobju.
Zato vas vse skupaj in vsakega posamično pozivam, da z današnjim DA podprete prvi korak, ki je majhen korak, veliko manjši kot smo ga pričakovali tudi mi, da delu vrnemo čast ter dostojanstvo in da nas predstavnike delavstva slišite ter upoštevate tudi v prihodnje, saj bomo v nasprotnem primeru zelo hitro delali velike ter odločne korake ob ritmih Internacionale z delavstvom na slovenskih ulicah!
Ne morem pa si kaj, da kljub vsemu ne bi odgovoril na trditve delodajalcev, konkretno gospoda Cvar, da se je igralo samo na eni strani igrišča, saj če že govorimo o igriščih bi tukaj zavzel malce drugačno stališče, da je igrišče, kjer igramo socialni dialog nogometno igrišče kjer je rezultat 18:0 za delodajalce. Do sedaj se je namreč dovolilo delodajalcem, da so dosegali gole iz »offsida«, da se jim je gledalo skozi prste ob prekrških, ki so jih delali in celo trikrat jim je bilo dovoljeno, da so dosegli »hat-trick«. Govorimo o krpanju bančne luknje, epidemiji in sedaj ob vodni ujmi, ko slovenski delodajalci smo in bomo pomagamo delodajalcem, da »preživijo«. Tako, da lepo prosim naredimo ta korak, da delavstvu vrnemo čast ter dostojanstvo. Za zaključek pa bi prebral grafit, ki sem ga prebral grafit, ko sem prihajal v Državni zbor »Delavci so zgarani in revni!«
Posnetek celotne seje si lahko ogledate na povezavi:
https://365.rtvslo.si/arhiv/seje-odbora-za-delo-druzino-socialne-zadeve-in-invalide/174996437