Ob 30. obletnici ustanovitve Medregijskega sindikalnega sveta (MSS) Furlanija julijska krajina/Slovenija je dne 18. julija 2024 v Trstu potekalo srečanje predstavnikov italijanskih (CGIL, CISL in UIL) in slovenskih sindikatov (ZSSS in KS 90). Na srečanju je bilo poudarjeno, da si čezmejni delavci, ki se vsakodnevno vozijo na delo preko meje, zaslužijo dostojanstvo in enake pravice.
Ob tej priložnosti je predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije ter podpredsednik MSS FJK/SLO Damjan Volf povedal:
Dovolite mi, da izrazim svoje veliko veselje in ponos, da sem danes lahko tukaj z vami ob 30. obletnici Medregijskega sindikalnega sveta Furlanije Julijske krajine ter Slovenije, ki že vse od leta 1994 opravlja izjemno pomembno poslanstvo v okolju, kjer je prisotna dolga tradicija obmejnega dela, ki daje dodano vrednost tako lokalnemu okolju kot tudi gospodarstvu obeh držav. Prav tako bi se rad kot njegov podpredsednik ob tej priložnosti zahvalil prav vsakemu posebej in vsem skupaj, ki ste v preteklosti kakorkoli prispevali, da je Medregijski sindikalni svet Furlanije Julijske krajine ter Slovenije danes interesno strokovna in spoštovana inštitucija, ki je v veliko pomoč obmejnim delavcem obeh držav, tako Republike Slovenije kot tudi Republike Italije.
Živimo namreč v svetu hitrih sprememb, ki se sooča s kopico izzivov, pa naj si bo to pomanjkanje prave demokracije, transparentnosti ter enotne politične volje ali pa neučinkovito soočanje z migrantsko problematiko, vedno večjimi in bolj resnimi vojnimi konflikti, demografskimi težavami ter izrazitim krepitvam skrajnega populizma, ki temeljijo na izjemno všečni in s tem nevarni retoriki.
Zato se mi zdi pomembno, da ob 30. obletnici Medregijskega sindikalnega sveta Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, ki je sestavljen iz 5 sindikalnih državnih organizacij, poudarimo tako pomembnost take oblike sindikalnega združevanja, kot se tudi zavedamo nujnosti krepitve naših aktivnosti, saj je kljub naši skupni državi, v kateri sobivamo že več kot dve desetletji, tematika zaščite interesov ter pravic obmejnega delavca žal še vedno aktualna.
V Medregijskem sindikalnem svetu Furlanije Julijske krajine ter Slovenije si prizadevamo za premagovanje ovir, ki v obmejnem območju omejujejo prost pretok delavcev in razlik v sistemih socialnega varstva, delovne, davčne in pokojninske zakonodaje.
Namreč kljub jasnosti Uredbe Evropskega parlamenta 492/2011 in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Evropski uniji, ki pove, da mora delavec, ki je državljan države članice EU, na ozemlju drugih držav članic uživati enake socialne in davčne ugodnosti kot nacionalni delavci oziroma mora biti delavec, državljan Evropske unije enako obravnavan v katerikoli državi Unije, ne glede na to, kje ima stalno prebivališče, temu vedno ni tako.
Tukaj še posebej izpostavljam kršitve Določbe o koordinaciji in pravici do družinskih prejemkov, ki se jo v Republiki Italiji pogojuje z rezidenstvom v državi in zavoljo katere proti njej poteka že postopek pred Evropsko komisijo, kot tudi nujnost ureditve neposrednega obdavčenja in davčnih ugodnosti obmejnega delavca, ki ni v pristojnosti Evropske unije in ga je zato treba opredeliti z dvostranskimi državnimi sporazumi.
Zato je potrebno zahtevati od obeh držav take ukrepe, s katerimi bi se izognili morebitnemu dvojnemu obdavčevanju dohodka iz dela obmejnemu delavcu, ne glede na to, ali je ta dohodek pridobljen v državi, ki ni država stalnega prebivališča. Mnenja sem, da morata obe državi doseči takšen sporazum, ki bo, kot je predlagala Evropska komisija, potrdil načelo, da ima obmejni delavec za dohodek, ki ga pridobi z zaposlitvijo v drugi državi, opravka le z davčnim organom države, kjer opravlja svoje delo. Ob tem pa se uvede tudi možnost, da se določen odstotek davčnih prihodkov, pobranih od dohodka obmejnega delavca iz zaposlitve v državi zaposlitve, prenese preko prek davčnega posrednika tudi nazaj v državo stalnega prebivališča.
Prav tako opažamo velike tažave pri priznavanju bolniškega staleža zaposlenih rezidentov Republike Slovenije v Republiki Italiji, saj se državi še nista uspeli dogovoriti, da bi izmenjava podatkov o bolniškem staležu potekala elektronsko tako kot to poteka v primeru slovenskih rezidentov, ki so zaposleni v Avstriji, kar bi zmanjšalo birokracijo in izrazito olajšalo postopke obmejnim delavcem (ne bi več izdajali listin E115/E118 oz. S055/S048).
Zato rečem glasni in odločni DA dokumentu »Predlogi za protokol med Italijo in Slovenijo glede obmejnih delavcev« in pozivamo Vladi obeh držav, da pričneta z vsemi aktivnostmi, ki bodo vodile k lažjemu premagovanju ovir, ki v obmejnem območju omejujejo prost pretok delavcev in ustvarjajo razlike v sistemih socialnega varstva, delovne, davčne in pokojninske zakonodaje Republike Slovenije ter Republike Italije.
